Objavljeno: 21 Feb 2008 16:32     Naslov sporočila: Arabski jezik - splosno

Arabscina- Moderni arabski jezik se deli na pogovorno in pisno arabščino. Potrebno je poudariti, da se pogovorna arabščina v precejšnji meri razlikuje od pisne arabščine. Klasična arabščina je enaka za vse Arabce in se je vsi učijo v šolah, podobno kot so se Evropejci učili latinščine za literarne in uradne namene. Egipčani imenujejo svojo pogovorno arabščino luhra daariga, kar pomeni “navadni jezik”. Oblike pogovorne arabščine, ki jo govorijo v Maroku, Egiptu, Libanonu, zalivskih deželah in Iraku predstavljajo zelo različne dialekte, čeprav je v resnici težko najti jasno mejo med enim in drugim dialektom. Pogovorna arabščina se spreminja od mesta do mesta celo znotraj ene dežele, največja razlika pa je vidna ob primerjavi pogovorne arabščine dveh arabskih držav. Egipčansko arabščino ponavadi razumejo povsod po arabskem svetu. Njena uporaba je tako tudi pospešena zaradi egipčanske vodilne vloge v produkciji filmov, TV programov in najbolj znanih pesmi. Skozi štirinajst stoletij se je arabščina močno pomešala s koptskim jezikom (oblika staroegipčanskega jezika) kakor tudi z besednim zakladom kasnejših nearabskih zavojevalcev – Kurdov, Turkov, Albancev, Francozev in ne nazadnje tudi Angležev. Študent arabščine lahko tako začuti to turbulentno zgodovino tudi skozi arabski jezik, saj poznajo več oblik črke d, s, t, h in k ter se v njem mešajo prvine faraonskega jezika (dolgi soglasniki, ki se pišejo kot navadne črke in kratki samoglasniki, ki se pišejo kot oznake nad črkami), kakor tudi nenavadna slovnica s pestro številko časov, nenavadnih pravil pri naslavljanju osebe, kompleksnega pravila za rabo samostalniških in pridevniških zvez ter na koncu enostavne rabe določnega in nedoločnega člena.

Objavljeno: 21 Feb 2008 16:34     Naslov sporočila:

Se iz drugega clanka...

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini. Knjižni jezik je že več kot 1.500 let in je liturgični jezik islama. Je uradni jezik vseh arabskih in še nekaterih nearabskih afriških držav, Arabske lige, Organizacije islamske konference ter eden od uradnih jezikov Organizacije združenih narodov in Afriške unije. Njena narečja govori skupno okoli 225 milijonov ljudi in zaseda četrto mesto med prvimi jeziki. Zapisuje se z arabsko abecedo, na kateri temeljijo tudi številni drugi jeziki, zlasti na območjih z muslimanskim prebivalstvom.

Na zahodu arabščino delimo na:

klasično arabščino: jezik, v katerem je napisan Koran
moderno standardno arabščino: jezik v knjigah, medijih,...
Arabci to delitev zavračajo in trdijo, da je oboje isti jezik, čisti arabski jezik, oz. fuša.

V pogovornem jeziku ter dramah, lahkotnejših televizijskih nadaljevankah ipd. se arabščina deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad (morja, puščave), prevzemale so vplive najprej podjarmljenih ljudstev (npr. Feničani, Berberi), zatem pa še kolonialnih gospodarjev (npr. Turki, Francozi). Dokaj običajno je, da govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ena od izjem je egipčansko narečje, predvsem zaradi priljubljenih filmov in televizijskih nadaljevank iz te države.

Meje med posameznimi narečji so ohlapne in se ne ujemajo z današnjimi mejami držav, ki so tako in tako umetne in posledica kolonialnih delitev. Narečja se v grobem delijo takole:

Narečja Arabskega polotoka:
narečje nadžd (Saudova Arabija)
jemensko narečje
zalivska narečja: zahodna obala Perzijskega zaliva in nekatere manjšine na vzhodni (iranski) strani
bližnjevzhodna (včasih tudi mezopotamska narečja):
libanonsko narečje
sirsko narečje
palestinsko narečje
iraško narečje (sever in jug države)
nadždi (Jordanija, deli Saudove Arabije in Sirije)
magrebska (severnoafriška) narečja:
egipčansko narečje
sudansko narečje (sega tudi v dele Čada)
libijsko narečje
hasanija (v Mavretaniji)
tunizijsko narečje
alžirsko narečje
maroško narečje
andaluzijsko narečje: izumrlo po rekonkvisti na Iberskem polotoku, pomembno v literarni zgodovini
malteščina: ta jezik ima korenine v arabščini, vendar danes zaradi precejšnjih vplivov angleščine in italijanščine ter političnih vzrokov velja za samostojen jezik. Poleg tega se za razliko od arabščine zapisuje v latinici.

Besede arabskega izvora

Položaj arabščine, zaradi visoko razvite arabske znanosti v srednjem veku in arabskega posredništva med Evropo, Afriko in Indijo so najprej romanski, nato pa še ostali evropski jeziki vključno s slovenščino prevzeli kar nekaj besed, zlasti s področja naravoslovnih ved, npr. matematike, astronomije itd. Večino prevzetih besed lahko prepoznamo po začetnem ali končnem zlogu »al«: alkohol, algebra, algoritem, alkimija, admiral, azimut, zenit, nadir, baobab, albatros, almanah, gazela, žirafa, monsun, sezam idr. Iz arabščine izhajajo tudi imena mnogih zvezd, npr. Betelgeza, Vega, Atair (Altair), Algol, Mizar idr.

Objavljeno: 21 Feb 2008 16:40     Naslov sporočila:

Arabska abeceda je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr. perzijščina, urdujščina idr. Ti jeziki so dodali nekaj dodatnih znakov, ki ustrezajo njihovi fonetiki. Obstaja več slogov (kaligrafij) zapisa arabskih besed (npr. nastalik, thulthi, kufi), ki se lahko po videzu kar precej razlikujejo med seboj, vendar so osnove oblik črk pri vseh enake.

Zgodovina
Sledovi arabske abecede vodijo do pisave, s katero se je zapisovalo nabatejsko narečje aramejščine, le ta pa izhaja iz feničanske pisave, iz katere izhaja tudi grška abeceda. Najstarejši znan zapis v arabski pisavi izvira iz poznega četrtega stoletja in je bil najden v Džabal Ramu, pribl. 50 km vzhodno od današnjega jordanskega pristanišča Akaba. Najstarejše znano datirano besedilo je trojezični zapis iz sirskega Zebeda, datiran z letnico 512. Iz predislamskega obdobja je sicer ohranjenih le 5 besedil, za nekaj pa lahko domnevamo, da so nastala v tem času. Ker ima aramejščina manj fonemov od arabščine, je bilo prvotno potrebno s 15 aramejskimi črkami zapisati 28 arabskih glasov, zato so se sčasoma nad ali pod nekaterimi črkami začele pojavljati pičice. Najstarejši ohranjen dokument, kjer so zagotovo uporabljane pikice, je papirus (to je hkrati tudi najstarejši ohranjen papirus z besedilom v arabščini), datiran z aprilom 643, čeprav lahko najdemo uporabo brez pikic tudi v poznejših dokumentih. Hamza in znamenja za samoglasnike so se pojavila nekje na polovici 6. stoletja, približno takrat, ko se je vokalizacija pojavila v sirščini in hebrejščini. Prvi tovrsten poskus je uzakonil omajadski guverner Iraka Hadžadž ibn Jusuf, kar pa je prineslo le zmešnjavo s pikami za razločevanje črk. Zato so približno stoletje pozneje uvedli moderni sistem zapisa, ki ga je leta 768 dokončal al Farahidi.

Struktura
Arabsko abecedo sestavlja 28 osnovnih črk, ki se zapisujejo od desne proti levi. Razlike med tiskanimi in pisanimi črkami ni, ravno tako ne poznajo velikih in malih začetnic. V splošnem ima vsaka črka štiri možne oblike, odvisno ali se črka pojavi na začetku, na sredini, na koncu besede ali stoji samostojno. Nekatere črke nimajo začetne in srednje oblike, v teh primerih jih nadomestimo s samostojno (namesto začetne) oz. končno obliko (namesto srednje). V takšnih primerih se te »nadomestne« oblike črk ne povežejo z naslednjimi črkami. Če takšnih črk ni, so črke v besedi povezane tako v ročno pisanih kot v tiskanih besedilih. In če v besedi ni črk brez začetne in srednje oblike, je besedo možno zapisati v eni potezi, ne da bi bilo treba dvigniti pisalo. Izjema so seveda pičice nad ali pod nekaterimi črkami.

Arabska abeceda spada pod »nečisti« abdžad, saj se kratki samoglasniki ne zapisujejo, medtem ko dolgi se. Bralec mora tako poznati jezik, da lahko ugane in vstavi manjkajoče samoglasnike. V nekaterih izdajah Korana in v didaktičnih besedilih se tako uporabljajo dodatna diakritična znamenja.


Samoglasniki
V arabščini se kratki samoglasniki v splošnem ne zapisujejo, izjema sta Koran in didaktična besedila, ki so znana tudi pod izrazom vokalizirana besedila. Kratki samoglasniki so ponekod na mestih, kjer bi beseda bila dvoumna ali se je ne bi dalo uganiti iz konteksta, označeni, največkrat z diakritičnimi znamenji.

Kratke samoglasnike lahko zapišemo z diakritičnimi znamenji nad ali pod soglasnik, ki v zlogu stoji pred njim (v arabščini pred vsak tako kratek kot dolg samoglasnik sledi soglasniku, tudi v besedah kot Ali ali alif na začetku besede stoji soglasnik ʾ).

Dolgi »a«, ki sledi kateremukoli soglasniku z izjemo hamze, se zapiše z znamenjem za kratki »a« nad predhodnim soglasnikom, temu pa sledi alif. Dolgi »i« se zapiše z znamenjem za kratki »i« nad soglasnikom, ki mu sledi ja, dolgi »u« pa se sestoji iz znaka za kratki »u« nad soglasnikom, ki mu sledi waw. Dolgi »a« za hamzo se zapiše kot alif-mada ali kot lebdečo hamzo, ki ji sledi alif.

V nevokaliziranih besedilih (kjer kratki samoglasniki niso označeni) dolge samoglasnike predstavljajo kar soglasniki (alif, ja, waw). Dolgi samoglasniki zapisani sredi besede se obravnavajo kot soglasniki, ki jim sledi sukun v besedilu z diakritičnimi znamenji.

V spodnji tabeli so podana diakritična znamenja nad črko dal, tako, da je kombinacije črk in znakov pravzaprav treba brati kot da, de, du itd. Dal je črka, ki se ne povezuje na levo in je tu uporabljena predvsem zaradi jasnosti. Večina ostalih črk se povezuje z alif, waw in ja.

Objavljeno: 21 Feb 2008 16:47     Naslov sporočila:

V nasprotju s črkami se števke zapisujejo od leve proti desni, torej tako kot pri nas. Tudi Arabci uporabljajo desetiški številski sistem, ki so ga tudi prinesli v Evropo, le da so števke drugačne od naših. Izjema je severna Afrika, ki uporablja naš zapis števk. Arabske števke se delijo na standardne arabske številke, ki se pretežno uporabljajo v zahodni Aziji, ter vzhodnoarabske števke, ki se uporabljajo v Iranu, Indiji in Pakistanu, Arabci pa jim pravijo indijske številke.

Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil. Arabski številski sistem je mestni desetiški sestav z desetimi različnimi glifi, ki predstavljajo deset števk. »Arabske« jim pravimo zato, ker so v Evropo desetiški sistem prinesli Arabci, v arabščini se sicer uporabljajo drugačne števke ravno tako desetiškega sistema.

Številke je mogoče zapisovati tudi s črkami, vendar danes na to naletimo zelo redko. Zapis temelji na starem in danes že spremenjenem vrstnem redu črk - abdžadu: أ ب ج د ه و ز ح ط ي ك ل م ن س ع ف ص ق ر ش ت ث خ ذ ض ظ غ (v Magrebu in zahodni Afriki se vrstni red nekoliko razlikuje). أ (alif) je enak 1, ب (ba) je 2, ج (džim) je 3 in tako dalje do ي (ja), ki je enak 10, ك (kaf) je 20, ل (lam) je 30, ... ر (ra) je 200, ..., غ (ghajn) je 1000.

0٠
1 ١
2 ٢
3 ٣
4 ٤
5 ٥
6 ٦
7 ٧
8 ٨
9 ٩

Objavljeno: 29 Apr 2008 10:49     Naslov sporočila:

Ce bi kdo rad svoje ime v arabscini naj pise tukaj....

Ursa (zgleda nekako tako) - اورشا

Objavljeno: 29 Apr 2008 15:12     Naslov sporočila:

Bety pa takole :

بتي

Hi hi! Nikol se ne bom znala podpisat Pa ne vem v čem je point v teh pikicah. Vsak jih postavi drugam in vsak moje ime naglasi drugače. Ko se je iz moje roke ime počasi izbrisalo in se kaka pikica ni poznala več, sem bila BATI, BOTA, BETA, BETE, ... itd ... Izvedela sem nekaj o svojem imenu :

- v arabščini naprimer Bety oziroma beity pomeni hiša, dom, zato je moje ime za njih nekaj posebnega
- beity je tudi znamka njihovega mleka in mlečnih izdelkov (sem pila bananino in jagodno mleko in sta res odlična )
- V bistvu mi niso verjeli, da mi je res ime Bety. A si predstavljaš, da bi blo enemu arabcu ime Hiša? Smeeeehaaaa
_________________
بتي

Objavljeno: 29 Apr 2008 20:27     Naslov sporočila:

Hojla,

Na naših tipkovnicah itak ne moremo pisati arabsko....kako pa naj bi prisla do te pisave na moji tipkovnici???So pa res face z temi crkami pomoje jest ne bi v zivljenju tega obvladala...

Moje ime naj bi bilo takole:

انيته
_________________
انيته

Objavljeno: 03 Maj 2008 11:01     Naslov sporočila:

Vito je takole: فيتو

Ampak tole kar je napisano je FITO, ker racunlanik nima posebne crke - iz desne proti levi bi morali dodati se 2 pikce na vrhu in potem bi pisalo VITO

Objavljeno: 03 Maj 2008 15:34     Naslov sporočila:

He he, Vito. Ti maš pa še več pikic kot jaz
_________________
بتي

Objavljeno: 13 Maj 2008 06:31     Naslov sporočila:

Po moje so prej piramide sezidali kot bi se jaz to naučil........
_________________
Lep pozdrav

Vito

Objavljeno: 13 Maj 2008 14:34     Naslov sporočila:

Jaz sem probala, pa ne gre . Za en ovinek al pa pikico zafrkneš, pa si že namesto Bety = Francka
_________________
بتي

Objavljeno: 13 Maj 2008 15:13     Naslov sporočila:

Samo da nisi namesto JOŽETA......JOŽA........
_________________
Lep pozdrav

Vito

Objavljeno: 13 Maj 2008 16:35     Naslov sporočila:

No za informacijo.

POznam evropejko ki se je naučila pisat in brat ARABSKO...

10 let dela....

Jaz se raje učim govorit kot brati....

Objavljeno: 13 Maj 2008 16:40     Naslov sporočila:

Govorjenje in razumevanje arabskega jezika vsekakor bolj koristi kot pisanje in branje arabskih črk. Itak vsi arabci znajo pisat v naši latinici. Hvala bogu! Pa angleško, nemško in italijansko tud znajo (še enkrat hvala bogu )!
_________________
بتي

Objavljeno: 14 Maj 2008 08:16     Naslov sporočila:

OO jutro punce.... no evo mene tudi zanima kako se po arabsko napiše Anuša

hvala hvala hvala